Iz Prepiha: Fotoalbum Košarkarskega društva Postojna

Prepihova rubrika: Ohranjene podobe

Iz fotoalbuma Košarkarskega društva Postojna

Besedilo: Marino Samsa

Postojna ni  poznana le po dveh izjemnih turističnih točkah, privrženci športa jo poznajo tudi po športnih dosežkih, tako po izjemnih posameznikih kot po športnih klubih. Košarkarsko društvo  Postojna je eno izmed tistih, katerega sito je dalo  veliko postojnskih pionirjev, mladincev, članov in tudi zvestih navijačev. Izbrskali smo nekaj starejših fotografij in se spomnili na začetke tega priljubljenega športa z žogo na Postojnskem.

Zametki košarke v Postojni segajo še pred drugo svetovno vojno, ko so posamezniki igrali z ekipami iz Trsta. Prve ekipe so organizirano metale na koš konec leta 1945, ko je bil ustanovljen KK Postojna. Že naslednje leto je bila organizirana prva uradna tekma na improviziranem nogometnem igrišču. Postojna je na peščenem igrišču izgubila proti ekipi Crvene zvezde iz Beograda. Klub se je leta 1947 preimenoval v KK Železničar, verjetno tudi zaradi brezplačnih voženj z vlakom. Na pestro zgodovino 80 let stare organizacije pa tudi na različne mecene namiguje večkratno menjavanje imena kluba.

V povojnem času je k razvoju največ pripomogel klubski delavec Janko Prinčič, učitelj telesne vzgoje v osnovni in srednji šoli. Leta 1947 je bilo zgrajeno igrišče na betonski plošči ob današnjem kulturnem domu, ki je takrat služil tudi kot telovadnica. Viri zatrjujejo, da je bilo to prvo slovensko in jugoslovansko betonsko igrišče dolžine 28 m z dvema košema. Na njem so enkrat tedensko trenirali tudi košarkarji ljubljanske Olimpije, med njimi takrat tudi  Ivo Daneu, košarkarska legenda. Igrišče je bilo razsvetljeno. V osnovi je bilo zgrajeno že pod Italijo, na njem pa so takrat igrali tenis, kotalkali in ga pozimi uporabljali kot drsališče. Ob odprtju Vojkove koče na Nanosu so leta 1949 odigrali ob koči tekmo. Koše so na Nanos prinesli in jih postavili kar sami igralci. V prvih tekmah za prvenstvo Slovenije so v takratni republiški ligi poleg Postojne nastopili še klubi Maribor, Ljubljana in Nova Gorica. Med tedanjimi igralci so izstopali: Vilko Klede, Milo Reščič, Marjan Česnik, Silvo Šibenik, Aleš Kodele, Bruno Bazjako, Žarko Filipčič, Janko Prinčič, Pavel Bajc in Ljubo Miklavčič. Zadnji trije so se udeležili enomesečnega seminarja za trenerje leta 1956 v Rovinju. Naslednje leto se je ekipa uvrstila v tretjo in nadalje še v drugo jugoslovansko ligo. V okviru TVD Partizan je delovala tudi ženska ekipa, ki je leta 1955 igrala v republiški ligi in leta 1956 osvojila šesto mesto v ligi ’zahod’. Do leta 1996 je bila ženska ekipa v sklopu KK Postojna, potem pa je bil ustanovljen samostojen ženski košarkarski klub. Pionirji so bili prvaki Slovenije leta 1961 in 1967.

Z menjavo generacij v moški konkurenci so bili doseženi tudi večji uspehi. Mednje sodi prvo mesto v prvi slovenski košarkarski ligi v sezoni 1988/1989. Zmaga jim je zagotovila uvrstitev v 1. B jugoslovansko ligo. Trikrat zapored so bili zmagovalci mednarodnega tekmovanja Alpe Adria, skupina B. Vidnejšo vlogo so igrali tudi v osamosvojeni Sloveniji, vendar višjega mesta od drugega niso dosegli. Uspešno so zastopali Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih za Pokal Radivoja Korača in v Pokalu Pokalnih tekmovalcev, v katerem so se uvrstili v tretji krog, nadaljnjo uvrstitev pa jim je preprečila ena najuspešnejših evropskih ekip. Pa še zanimivost: postojnski košarkarji so kot prva slovenska klubska ekipa odšli na turnejo po Ameriki. 

Seveda moramo omeniti še polpreteklo mlajšo generacijo, katere člani se še vedno srečujejo na parketu rekreativno in vztrajajo s kolegi pri svojem najljubšem športu. Naj omenimo le nekatere, ki so igrali v različnih reprezentancah bivše Jugoslavije: Aleksander Paternost, Mitja Muha, Tomo Tiringer in Zlatko Šantelj. Po osamosvojitvi je za slovensko reprezentanco nastopilo devet igralcev – Marko Mejak, Andrej Žakelj, Andrej Mislej, Miha Kobe, Marko Likar, Primož Bačar, Walter Jeklin, Dagmar Dražović, Klemen Muha in štiri igralke: Mateja Mislej, Urška Štunf, Nataša Krznarić in Urška Bajec. Nedolgo nazaj pa so nastopili Mitja in Aleksej Nikolič ter Matic Rebec. Slednja sta s slovensko reprezentanco osvojila 1. mesto na Evropskem prvenstvu v Turčiji leta 2017.

K popularizaciji košarke in k širši prepoznavnosti Postojne pripomorejo tudi prireditve. Leta 1994 je v Postojni potekalo evropsko košarkarsko prvenstvo do 22 let. Od leta 1997 se v Postojni odvija košarkarski tabor Košarkarske zveze Slovenija. Postojnski košarkarski klub so pod različnimi imeni trenirali znani odlični slovenski in jugoslovanski trenerji, tudi postojnski seveda. Preveč jih je, da bi jih naštevali. Omenimo naj le Gabrielo Brovč, eno redkih trenerk, ki je uspešno trenirala moške mladinske ekipe in bila dejavna tudi kot košarkarska sodnica na parketu. Zagotovo je bila dobra in zagnana, da si je to v tistih časih izborila v športni panogi, ki je vsaj  takrat veljala za enega najbolj moških športov.

Uspešna košarkarska zgodba se v Postojni še nadaljuje, kar dokazujejo igralci na parketu, le da so sedanje fotografije barvne in kakovostnejše. Če bo taka tudi njena nadaljnja zgodovina, pa bomo morali še malo počakati. Za podatke se zahvaljujem Edvardu Progarju in njegovi knjižni izdaji ter športnemu novinarju Branetu Faturju.

Ženska ekipa s trenerjem Ljubom Miklavčičem leta 1955.

Postojnska ekipa je osvojila v sezoni 1988/1989 prvo mesto v prvi slovenski košarkarski ligi.