Prepihova tema meseca: Lahko ustavimo vandalizem?

Prepihova rubrika: Tema meseca

Lahko ustavimo vandalizem?

 Besedilo: Mateja Jordan

Z vandalizmom se srečujejo skoraj vsa mesta in Postojna je pri tem povsem primerljiva z drugimi slovenskimi občinami. Uničevanja skupne ali zasebne lastnine je sicer enkrat več, drugič manj, odvisno od časa in kraja, nikoli pa se v resnici ne neha. Ob tem je največji izziv odkrivanje storilcev, saj so brez prič, videoposnetkov in drugih dokazov tako na Občini kot na redarstvu in Policiji praktično nemočni. Zato povprečno kar tri četrtine primerov ostane neraziskanih.

Število vandalskih dejanj običajno poraste v določenih obdobjih, recimo v času turistične sezone ali na prireditvah, ko se zbere večje število ljudi. Na njihovo zmanjšanje pa vplivajo tudi učinkovitejši preventivni ukrepi, pojasnjujejo na Občini Postojna in opozarjajo, da več prijavljenih in dokumentiranih primerov lahko ustvarja vtis rasti, čeprav gre deloma samo za večjo zaznavnost.

Na Policijski postaji (PP) Postojna so lani obravnavali 29 primerov kaznivih dejanj Poškodovanje tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika, v letu pred tem 28 in v letu 2023 sedemnajst. S prekrški vandalizma po 16. členu ZJRM-1 pa se v tem obdobju niso ukvarjali.

Največ škode v mestnem središču

Razgrajači naredijo največ škode v urbanem jedru Postojne, nekoliko manj pa v drugih krajevnih skupnostih. Največkrat so na udaru javne sanitarije in dvigala, avtobusna postajališča, sistem izposoje koles POSbikes, športna in otroška igrišča, informacijske in obvestilne table ter urbana oprema, kot so klopi, koši in javna razsvetljava.

V zadnjih dveh letih se je povečalo tudi število vandalskih napadov na premični oziroma lahko dostopni infrastrukturi, na kolesih in manjši urbani opremi. A na Občini ugotavljajo,  da pa je ponekod uničevanja vendarle manj – tako ob rednem nadzoru in tehničnih prilagoditvah kot tudi zaradi javnega opozarjanja na problem in pozivanja k odgovornejšemu ravnanju.

Največ stroškov nastaja pri uničevanju infrastrukture, predvsem zaradi razbitih stekel, poškodovanih instalacij, razsvetljave in sanitarne opreme ter poslikav stavb. Še bolj kot finančni vidik skrbi odgovorne družbena škoda, saj vandalizem odraža odnos do skupnega prostora, vrednot in drugih ljudi.

Kako preprečiti vandalizem?

Kot najučinkovitejši ukrepi so se izkazali redni nadzor nad javnimi površinami, prisotnost redarstva, vzdrževalcev in upravljavcev objektov, uvedba videonadzora tam, kjer je to zakonito in utemeljeno, ter dobra osvetlitev kritičnih območij. Pomagajo tudi tehnične prilagoditve, kot so zaklepanje, omejevanje dostopa ali uporaba robustnejših materialov pa tudi javno ozaveščanje in aktivno nagovarjanje skupnosti.

Z zaklepanjem, nadzorom in javnimi opozorili so uspeli omejiti število poškodb na sanitarijah in dvigalu na Tržaški cesti, še vedno pa je pogosta tarča sistem izposoje koles POSbikes. Na Občini menijo, da pri tem ne gre vedno za vandalizem, ampak pogosto tudi za malomarno in neodgovorno rabo koles, zato so lani uvedli sistem zaznavanja uporabnikov, sankcije in njihovo pogodbeno odgovornost. Kot največjo oviro pri obvladovanju vandalizma pa izpostavljajo nedoslednost pri sankcioniranju in dolgotrajne postopke, zaradi katerih storilci ne občutijo posledic svojih dejanj pravočasno.

Največji izziv: dokazovanje storilcev

Policistom uspe običajno razjasniti le med 20 in 30 odstotkov primerov vandalizma, pravi pomočnik komandirja PP Postojna Miran Korošec. Najpomembnejša ovira pri odkrivanju storilcev je pomanjkanje dokazov, predvsem pričevanj, posnetkov videonadzora in drugih konkretnih informacij. Ljudje namreč zelo neradi nastopijo kot priče ali oškodovanci in so nasploh zadržani pri javnem izpostavljanju ter podajanju izjav z imenom in priimkom.  

Tudi anonimna telefonska številka 080 1200 se pri preiskovanju primerov poškodovanja tuje lastnine ni izkazala kot posebej učinkovita; veliko pomembnejša je kot kanal za obveščanje o preprodaji prepovedanih drog, dodaja. Na PP Postojna kljub temu še naprej spodbujajo občane k prijavam, vendar poudarjajo, da anonimna obvestila brez osebnih podatkov prič ne morejo služiti kot dokaz v postopku, pač pa le kot informacija za razporejanje policijskih nalog, okrepljeno prisotnost na izpostavljenih lokacijah in boljše spremljanje lokalne problematike.

Več redarjev, manj škode

Z Medobčinskim redarstvom, ki na terenu zaznava kršitve, nanje opozarja in ukrepa v okviru svojih pristojnosti, se Občina redno usklajuje o prioritetnih lokacijah in časovnem okviru, posebno pozornost pa namenjajo tistim točkam, na katerih se vandalizem ponavlja ali povzroča večjo škodo.

Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIR) Neva Šibenik poudarja predvsem preventivno vlogo redarstva, saj z rednimi obhodi javnih površin, prisotnostjo na terenu in opozarjanjem na kršitve zmanjšuje priložnosti za nastanek škode in krepi občutek reda v javnem prostoru. Prepričana je, da že sama navzočnost redarjev prispeva k zmanjševanju tveganja za nastanek vandalizma, zato bi po njenem mnenju s povečano prisotnostjo redarjev in drugih pristojnih služb na terenu, predvsem v večernem času in ob koncu tedna, lahko zagotovo okrepili tako nadzor kot preventivo. Žal pa zaradi pomanjkanja kadrov to ni mogoče, saj celotno območje občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Bloke pokriva trenutno le sedem redarjev, katerih  delovnik se zaključi ob 22. uri.

Redarji so sicer bolj pozorni na kritične točke, vendar vandali delajo škodo predvsem ponoči, ko ni nadzora, ali na manj obljudenih lokacijah, zato storilce le redko zasačijo pri dejanju. Poleg tega pooblastila in pristojnosti mestnega redarstva v okviru Zakona o občinskem redarstvu v določenih situacijah zmanjšujejo možnost neposrednega posega, pojasnjuje vodja MIR. Večina primerov tako pride na dan šele po obvestilih občanov ali med rednimi obhodi redarstva. Tudi pri videonadzoru so pristojnosti omejene, saj se ta lahko uporablja le za varnostne in preventivne namene, redarstvo pa lahko dostopa do posnetkov le toliko, kolikor to dovoljuje zakon.

Pri mladoletnih kršiteljih daje redarstvo prednost vzgojnemu pristopu – najprej z opozorilom, ob ponavljanju ali resnejših primerih pa lahko o kršitvi obvesti center za socialno delo, šolo ali starše oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču.

Zakonodaja ustrezno ureja vandalizem

Dodatna ali posebna opredelitev vandalizma ni potrebna, saj že obstaja jasna pravna razmejitev med prekrški in hujšimi kaznivimi ravnanji, pravi Miran Korošec. Manjša dejanja so opredeljena kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), večja poškodovanja tuje stvari pa se obravnavajo kot kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku (KZ-1).

Spomni pa, da je prišlo z lansko uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) do pomembne spremembe. Dejanja, prej obravnavana kot kazniva, se v primerih, ko je škoda med enim in 500 evrov, po novem obravnavajo kot prekrški. To sicer pomeni hitrejše postopke in lažje sankcioniranje, izziv pa sta še vedno dokazovanje in identifikacija povzročiteljev.

Kadar je mogoče posamezniku dokazati konkretno vandalsko dejanje, Policija uvede hitri prekrškovni postopek, v primerih poškodovanja tuje stvari pa poda kazenske ovadbe ali poročila na pristojno državno tožilstvo. Za prekrške so predvidene globe, za kazniva dejanja pa poleg denarnih tudi strožje sankcije, vključno z možnostjo zaporne kazni do dveh let.

Policija lahko ukrepa samo takrat, kadar dejanje lahko tudi dokaže, ponavlja Miran Korošec. Pogosto se namreč zgodi, da policisti vedo ali utemeljeno sklepajo, kdo je storilec, vendar mu zaradi pomanjkanja dokazov dejanja ne morejo pripisati in ustrezno ukrepati. Za odkrivanje storilcev potrebujejo dokaze – pričevanja, posnetke videonadzora in druge konkretne informacije. »Če nimamo prič in dokazov, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom.«

Potenciala za sodelovanje je še precej

Občina sodeluje pri obravnavi vandalizma tudi s policijo, šolami, s Centrom za socialno delo in z javnimi zavodi. Na rednih koordinacijskih sestankih s Policijo obravnavajo varnostne razmere in konkretne primere, sodelovanje s šolami in s CSD pa je predvsem preventivne in vzgojne narave. Ob večjih ali ponavljajočih se primerih vandalizma organizirajo tudi skupne sestanke za usklajevanje potrebnih ukrepov.

Na MIR ocenjujejo sodelovanje med redarstvom in policijo pri obravnavi vandalizma kot ustaljeno in korektno, na Policiji pa vidijo še veliko potenciala za skupno odkrivanje vandalizma pa tudi za usklajevanje ukrepov ob večjih ali ponavljajočih se primerih vandalskih dejanj. Korošec spomni na lansko »grafitiranje« s podpisom »REOZ« na več objektih v mestu in na nekatera druga dejanja, ko je Občina o dogodkih policijo le obvestila, po odkritju storilca pa ni ukrepala. Tudi drugi oškodovanci prijav po policistovih besedah niso podali. V takšnih in podobnih primerih Policija pogosto predlaga zavarovanje javnih dobrin z videonadzorom, čeprav vseh dejanj ni mogoče vedno preprečiti.

»Želimo si več skupnih patrulj z redarstvom v mestnem središču Postojne ali pa da bi redarstvo več časa namenilo izvajanju svojih pristojnosti po Zakonu o občinskem redarstvu, v skladu z občinskimi predpisi in programom javne varnosti,« pravi pomočnik komandirja. V preteklih letih so v poletni turistični sezoni že izvedli nekatere skupne aktivnosti in  se je takšno sodelovanje izkazalo kot zelo učinkovito. Vodja MIR Neva Šibenik se načeloma strinja, a pojasnjuje, da skupne patrulje pogosto niso izvedljive predvsem zaradi že omenjenega pomanjkanja zaposlenih redarjev.

Preprečevanje: ravnotežje med nadzorom in vzgojo

Na Občini prepoznavajo kot najučinkovitejšo celostno kombinacijo ukrepov: dosleden nadzor in sankcioniranje, tehnične in prostorske prilagoditve, vzgojno-preventivni pristop ter vključevanje občanov in sodelovanje institucij. Zavedajo se, da vandalizma ni mogoče zmanjšati zgolj s kaznovanjem, temveč z oblikovanjem odgovornega odnosa do skupnega prostora, skupnih vrednot in življenja v skupnosti.

Posebno preventivno in vzgojno vlogo ima zato tudi projekt Naše vrednote, katerega namen je spodbujanje spoštovanja in odgovornosti ter izpostavljanje pozitivnih zgodb, ki gradijo občutek pripadnosti. Projekt so posebej dobro sprejele osnovne šole, kar je izjemno pomembno, saj se odnos do skupnega prostora oblikuje že v otroštvu. »To vidimo kot dolgoročno naložbo v odgovornejšo in bolj povezano skupnost,« zaključujejo na Občini.

Vandali so se znesli nad opremo lepo urejene učne poti ob reki Pivki.

Avtobusno postajališče ob Livu je bilo nemi pričevalec odnosa do javnih dobrin.

Pogosta tarča vandalov je sistem izposoje koles POSbikes.