Zaradi snega so v Postojni nekatera gospodinjstva ostala brez elektrike

Zaradi snega in burje je v ponedeljek na Notranjskem brez električne energije ostalo več tisoč gospodinjstev. Kot je pojasnila Kristina Sever, vodja službe za korporativno komuniciranje pri Elektro Ljubljana, je večinoma šlo za kratkotrajne prekinitve, ki so bile posledica otresanja snega z električnih vodnikov. »Drevje, ki še ni povesem odvrglo listja, se je ob preveliki dodatni obremenitvi podrlo in v nekaterih primerih padlo na daljnovode; v primeru večjega drevesa je lahko prišlo tudi do pretrga žic.« Brez elektrike so v ponedeljek za nekaj časa ostali tudi v nekaterih predelih postojnske občine.

Težak moker sneg, ki je zapadel ponoči, se je nabiral na električnih vodnikih, zaradi česar je prišlo do motenj v oskrbi z električno energijo. Glede na to, da so po žledolomu leta 2014 obnovili veliko električnega omrežja na Notranjskem, smo Elektro Ljubljana vprašali, kako to, da še vedno prihaja do izpadov. Pred tremi leti so nekatere najbolj poškodovane odseke omrežja napeljali pod zemljo; kot pravi Severjeva, tam, kjer je to bilo mogoče in smiselno. »Še vedno pa je večina omrežja ostala v prostozračni izvedbi, poškodovani deli pa so bili obnovljeni tako, da so bolj odporni na vremenske vplive,« zagotavlja Severjeva, ki opozarja, da sta tako nadzemno kot podzemno električno omrežje podvržena vremenskim pojavom. »Obseg in število okvar nihata in sta odvisna od lokalnih vremenskih razmer. Statistično se kazalca števila prekinitev in trajanje prekinitev na odjemalca izboljšujeta, ne moremo pa zagotoviti neprekinjenega napajanja.«

Omrežje pod zemljo ni nujno boljše

Elektro Ljubljana, je še povedala Severjeva, nadzemno omrežje nadomešča s podzemnim glede na razpoložljiva sredstva, dotrajanost omrežja in vpliv na kakovost oskrbe. »Pri tem je pomembno razumevanje lokalnih skupnosti, agencije za okolje in lastnikov zemljišč za načrtovanje in umeščanje novih tras v prostor.« Ob tem je Severjeva prepričana, da bi prestavitev delujočega omrežja pod zemljo za uporabnike pomenila »nerazumno in nesprejemljivo povišanje stroškov uporabe«, ki zaradi morebitnih poškodb kablov ob zemeljskih delih, zemeljskih plazov, okvar ali poškodb materialov in podobnega še vedno ne bi zagotavljalo neprekinjenega napajanja. »Pri tem je čas odprave okvare na podzemnem omrežju bistveno daljši, kot so bili časi prekinitev napajanja ob tokratnem sneženju.«

Največ ljudi brez elektrike na Cerkniškem in v Loški dolini

V ponedeljek so že po 4. uri zabeležili prve izpade električne energije na območju Kočevske Reke, nadaljevalo se je z izpadi na območjih Kočevja, Cerknice, Vrhnike, Grosuplja, Logatca, Žiri …
Na območju med Begunjami in Blokami so zabeležili štiri večje okvare, ki so povzročile štiri daljše prekinitve. 66 transformatorskih postaj oziroma 1.538 odjemalcev je bilo občasno brez električne energije, posamezne postaje pa dlje časa. Pred poldnevom in po 11. uri zvečer so dlje časa brez elektrike ostali v Ložu in Starem trgu; okvare so prizadele dobavo elektrike iz 48 transformatorskih postaj, brez elektrike je bilo 2.365 odjemalcev. Okoli poldneva so bili brez električne energije še na območju Laz in Planine, Kalc ter Zaplane. Poleg daljših prekinitev je v teh krajih prihajalo tudi do krajših, prav tako na območju Logatca, Cerknice in Rakeka. »Do kratkotrajnih prekinitev je med 10.30 in 11.30 je prišlo tudi na 110-kilovoltnem omrežju, kar so odjemalci lahko občutili kot upade,« je še pojasnila Severjeva. Dolgotrajnih izpadov električne energije pa v ponedeljek niso občutili le na Notranjskem, pač pa tudi na območju Viča, Grosuplja, Ivančne Gorice, Hrastnika, Kočevja, Vrhnike in Žiri, za krajši čas pa so brez elektrike ostali tudi na območju Ribnice, Sodražice, Kozarij, Kočevske Reke, Trojan in Tuhinja.

Vir: Petra Trček, Notranjsko-primorske novice