Iz Prepiha: Cerkev sv. Notburge v Zagonu

Cerkev sv. Notburge v Zagonu

besedilo in fotografiji: Marino Samsa

Vas Zagon je še pred sto leti imela dve cerkvi. Ruševine cerkve sv. Jerneja stojijo nad cesto, ki pelje iz naselja v Podguro. Cerkev sv. Notburge so sredi vasi zgradili v 40. letih 18. stoletja in je med najmlajšimi na Postojnskem.

Cerkev sv. Jerneja

Jernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov, ki jih je Gospod izbral, da nadaljujejo njegovo delo. Iz evangeljskih knjig in Apostolskih del zvemo o njem bolj malo. Po novejših novozaveznih raziskovanjih je istoveten z Natanaelom, o katerem nam pripoveduje evangelist Janez. Umrl je mučeniške smrti v Armeniji v mestu Albanopolis, kjer so mu na ukaz kralja Astiaga živemu potegnili kožo s telesa, nato pa ga obglavili ali križali. Upodabljajo ga s kratkimi lasmi in kratko pristriženo brado. V desnici drži nož, s kakršnim so ga drli, v levici pa knjigo, ker staro izročilo pravi, da je v Arabijo prinesel evangelij sv. Mateja in ga imel za podlago svojih misijonskih govorov. Sv. Jernej je zavetnik  mesarjev, knjigovezov, krojačev, usnjarjev, kmetov pa tudi številnih drugih poklicev. Goduje 24. avgusta, ko praznujejo tudi Zagonci , ki imajo sv. Jerneja še zmeraj za svojega patrona.

Usoda prvotne cerkve

Nemška vojska je jeseni 1944 vrgla na cerkev bombo. Poškodovane stavbe po vojni niso obnovili in ko se je zrušila streha, je bila njena usoda zapečatena. Njeni klesani kamni so bili mamljiv material za vaške novogradnje. Cerkveno stavbo s tristrano zaključenim prezbiterijem in ladjo iste širine je nadgrajeval zvonik na preslico s tremi linami. Zvonove so v vojne namene zasegli že Italijani. Prvotna cerkev naj bi datirala v 15. stoletje, letnica 1622 na kamnitem portalu pa je dokaz, da je tu že v 14. stoletju stala gotska, pozneje predelana cerkev.

Zagon je do druge polovice prejšnjega stoletja spadal pod hrenoviško župnijo. Takrat so se Zagonci odločili, da preidejo pod postojnsko župnijo, saj so vaški otroci šolo in verouk že prej obiskovali v Postojni in v Zagonu so maševali duhovniki iz Postojne. Hrenoviški župnik je v opravičilo za redek obisk Zagona navajal pogoste poplave, ki naj bi mu onemogočale dostop po cesti.

Cerkev sv. Notburge

Svetnica Notburga se je rodila v pobožni družini leta 1256  v tirolskem mestu Ratenburg. Upodabljajo jo s srpom v roki, z  vrčem mleka in hlebcem kruha v predpasniku. Hlebec in mleko predstavljata njeno darežljivost do revežev. Ko je gospodar ob žetvi v času maše ni pustil oditi v cerkev, mu je dejala, naj srp odloči o tem. Spodmaknila je roko in srp je obstal v zraku. Njivo, na kateri naj bi se to zgodilo, ljudje še dandanašnji imenujejo »božja njiva«. Njen grob so obiskovali romarji od blizu in daleč. Romarska knjiga hrani številna imena slovenskega izvora, kar dokazuje, da je bilo njeno češčenje razširjeno tudi na našem ozemlju.

Cerkev sv. Notburge na privzdignjenem terenu sredi Zagona je bila zgrajena v poznobaročnem stilu v 40. letih 18. stoletja. Prenovljena pa je v listinah omenjena leta 1783. Obzidana je s kamnitim zidom, v katerega se na zahodni strani zajeda visokorasla lipa. Kamnit baročni porton z obeliskoma, nosilcema kovanih vrat, nas popelje pod zvonik. Ladja in prezbiterij sestavljata enotno pravokotno stavbno telo s triosminskim zaključkom. V osi fasade s trikotnim čelom stoji zvonik v dveh nadstropjih. V gornji etaži se odpira s štirimi kamnitimi okni, zaprtimi s pločevino (zaradi preprečevanja zamakanja).  Streha zvonika ima korenasto obliko, krita je z rdeče pobarvano pločevino. Na zahodni strani  pritličja je en sam vhod v zvonico, iz katere vodi v ladjo kamnit portal z datirano letnico 1746. Spodnji del podbojev je izklesan z motivom vaze s cvetjem, zgornji del pa z motivom bisernika. V frizu je relief angelske glavice. Stavbo obteka profiliran podstrešni zidec. Za lesenimi dvokrilnimi vrati, katerih krili krasita zlato obarvana keliha, vstopimo v ladjo pod zidan kor brez stebrov. Nanj vodijo lesene stopnice takoj za kamnitim okroglim kropilnikom na podstavku. Na drugi strani sta novejši predalnik in v steno vzidana omara. V njej je spravljena mašna oprava. Po stenah je razporejen križev pot, manjše reprodukcije v lesenih okvirjih.

Strop v notranjosti cerkve je banjasto obokan s sosvodnicami. Edini, glavni poznobaročni oltar je izdelan iz marmorja, enoličnost razbijeta stranska nosilna stebra rožnate barve. Stebrna arhitektura oltarja je zaključena z volutnimi krili, v sredini atike izstopa segmentno čelo. V tronu stoji kip sv. Jerneja, ki je bil rešen in prenešen na oltar iz stare opustošene cerkve sv. Jerneja. Ob straneh ga spremljata kipa sv. Urha in sv. Notburge. Stranska kipa je konec 19. stoletja izdelal Josef Runngaldier, klesar in rezbar iz St. Ulricha na Tirolskem. Levo ob oltarju stoji na podstavku kip Matere Božje z Jezusom v naročju. Lične lesene klopi in daritveni oltar so Zagonci postavili na novo ob zadnji večji prenovi cerkve takoj po osamosvojitvi, ko so streho prekrili z bobrovci in zamenjali tudi tlake.

Glavni poznobaročni oltar je izdelan iz marmorja.