Iz Prepiha: Cerkev sv. Jurija v Žejah
Cerkev sv. Jurija v Žejah
besedilo in fotografije: Marino Samsa
V oktobrskem Postojnskem Prepihu smo predstavili cerkev sv. Jurija v Šmihelu pod Nanosom. Istega zavetnika ima tudi vaška cerkev v Žejah, stoji pa na južnem robu vasi, nedaleč od struge reke Pivke.
Staro, oddaljeno cerkev zamenja nova
Prvotno so Žejani imeli cerkev sv. Jurija na istoimenskem hribu nad Počkom na višini 758 m, skoraj 5 kilometrov od vasi. To je bila ena najstarejših cerkva v slavinski župniji, saj je stala že okrog leta 1300. Župnik je vaščanom pogosto očital, da slabo opravljajo svoje cerkvene dolžnosti in ne obiskujejo svetih maš. Cerkev je imela tri oltarje. Leta 1762 je tržaški škof Anton Ferdinand grof Herberstein ob vizitaciji prepovedal maševanje v njej, saj je bila v zelo slabem stanju. Vaščanom je naročil, naj jo popravijo. Odločili so se, da bodo bližje sezidali novo cerkev. Najprimernejša se jim je zdela lokacija na južnem robu vasi, v bližini reke, ki je poganjala šest mlinov. Cerkev so dokončali leta 1772 in vanjo prenesli vse tri oltarje in ostalo cerkveno opravo iz stare cerkve na Počku; slednja je bila tako opuščena.
Pevski kor sloni na dveh kamnitih toskanskih stebrih in je bil dozidan 1884, zakristija pa 1852. Ladja je pravokotne oblike in meri 11,30 x 6,90 m. Prezbiterij v nadaljevanju ima triosminski zaključek z dimenzijami 5,65 x 4,25 m. V osi severne ladijske stene stoji zvonik. Vzidan v pročelje cerkve ima funkcijo klonice. Nad vhodom v klonico je vzidana plošča z vklesano dvojno letnico 1772, v arabskih in rimskih številkah. Zvonik se pne v treh nadstropjih: v prvem in drugem sta vzidani kamniti lini v obliki rozete z vrisanim križem; tretje, zadnje nadstropje se zaključi s kamnitimi biforami. Vrh strehe je postavljeno jabolko s križem. V ladjo vodi kamnit pilastrski portal, zaključen z volutnim sklepnim kamnom. Stavbo ob vznožju obteka kamnit profiliran talni zidec, ob ostrešju pa tripasovni podstrešni zidec. Vogali stavbe so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Iz zvonice vodi v ladjo kamnit pravokoten portal, katerega podboji so izklesani z motivoma vaze s cvetjem in bisernika, friz pa z motivoma angelske glavice in cvetja. V zunanjo južno steno banjasto obokanega prezbiterija je nad kamnito lunetno odprtino vzidana trikotna plošča z rustikalnim reliefom sv. Jurija. Najverjetneje je stala že v stari cerkvi. V zakristijo na levi strani vodi kamnit portal iz sredine 19. stoletja. Fasado cerkve, nova okna, streho z napušči in stožčasto streho zvonika so obnovili na prelomu tega stoletja.
Notranjost cerkve
Ladja je s pilastri deljena na tri pole, banjasti obok krasijo štukirani okvirji, ki so na vrhovih okrašeni z rastlinskimi ornamenti. Pevski kor, na katerega vodijo zavite lesene stopnice, sloni na kamnitih toskanskih stebrih. Prezbiterij loči od ladje kamnit pilastrski slavolok z modificiranimi jonskimi kapiteli, zaključi se s sklepnim kamnom. Dvopolni prezbiterij je banjasto obokan s sosvodnicami, ki slonijo na kamnitih konzolah, in se, tako kot stranska oltarja, dvigne za eno stopnico nad ladjo. V ladji in prezbiteriju je položen tlak iz dobro ohranjenih kamnitih plošč. Osrednji oltar je posvečen sv. Juriju, izdelan je bil v 19. stoletju v baročni tradiciji. To je oltar stebrnega tipa, izdelan iz marmorja, zaključi se s trikotnim čelom. V niši je relief sv. Jurija na konju v boju z zmajem, ob straneh pa sta kipa sv. Pavla in sv. Florijana. Na lesenih obhodnih lokih sta postavljena kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Luke. Lesena volutna atika je okrašena z reliefom svetega Duha. Razpelo s Križanim visi na vzhodni strani prezbiterija, manjše pa je postavljeno tudi na menzi. Za oltarjem je shranjen opuščen lesen baročni kip Križanega, spregledana umetnina, ki čaka na cenjenega restavratorja. Stranska lesena baročna oltarja stebrnega tipa sta bila izdelana v prvi polovici 19. stoletja. Marijin oltar na levi ima v niši kiparsko skupino Obiskanje, desni oltar je posvečen sv. Fabijanu in sv. Boštjanu, zato ga krasita njuna kipa. V atiki je relief Božjega očesa. Od ostale opreme izstopata poznobaročna lesena dekorirana spovednica iz časa ok. 1770 in rezljana intarzirana omara v zakristiji, datirana v letu 1767. Ob stebru pod pevskim korom je postavljen kamnit kropilnik iz leta 1844. Dve vrsti med seboj povezanih lesenih rezljanih klopi zapolnjujeta prostor ladje, ki ga dodatno krasijo prelep lestenec in dva manjša medeninasta. Nekoč so v zvoniku pozvanjali trije zvonovi, sedaj se oglaša le eden.
Pred cerkvijo sta bila še slabo stoletje nazaj kal za napajanje živine in prostor za tesanje hlodov, preden so jih odpeljali na železnico. Pred njo izstopa med ostalimi drevesi v gozdičku okrog stavbe mogočna velikolistna lipa, zagotovo zasajena ob dograditvi nove cerkve leta 1772. Obseg njenega debla je pet metrov. Nedavno zgrajeno otroško igrišče s klopcami dopolnjuje vaški prostor in še posebno v poletni vročini nagovarja mimoidoče, naj si odtrgajo nekaj časa in posedijo v tem pomirjajočem okolju.