Prepihova tema meseca: Prometni izzivi v krajevnih skupnostih

Prepihova rubrika: Tema meseca

Prometni izzivi v krajevnih skupnostih

besedilo: Mateja Jordan

Na področju prometne varnosti in mobilnosti v prometu se prepletajo potrebe pešcev, voznikov, kolesarjev in drugih udeležencev v prometu. Celovit pristop vključuje naloge, porazdeljene med občino, DRSI in policijo ter se nanaša tako na redno vzdrževanje infrastrukture kot na upravljanje s prometno signalizacijo in nadzor nad prometom.  V tokratni temi meseca izpostavljamo izzive, s katerimi se srečujejo prebivalci posameznih krajevnih skupnosti (KS) občine Postojna.

Z Občino Postojna sodeluje na področju prometne varnosti že vrsto let Policijska postaja Postojna. »Pri tem se trudimo, da bi tako lokalna skupnost kot DRSI čim bolj pripomogla k boljši varnosti cestnega prometa. Tu imamo v mislih varnost otrok in mladoletnikov ter druge ranljivejše skupine občanov,« pravijo na Policiji. Na samo celostno strategijo pa policija ne more vplivati, saj je to izključno v domeni Občine kot lastnice in upravljalca prometne infrastrukture.

Nova cestna ureditev v Hraščah ima tudi nekaj slabosti

Prebivalci Hrašč so z novo cestno ureditvijo v Hraščah in Malem Otoku dokaj zadovoljni, pravi predsednik Krajevne skupnosti (KS) Hrašče Jaka Tomšič. Pozdravljajo zlasti omejitev hitrosti mimo naselja, ureditev prehoda za pešce na avtobusni postaji v Hraščah in kolesarske poti skozi Hrašče. Kljub temu menijo, da ima omejitev hitrosti na največ 35 kilometrov na uro tudi  slabosti, saj to predstavlja nevarnost za nalet vozil, še posebej ob slabem vremenu, ter preusmerja pozornost voznika na dogajanje za vozilom, namesto pred njim.

Še strožja omejitev skozi Hrašče na 30 kilometrov na uro pa se ob urejeni, široki in pregledni cesti v dolžini skoraj kilometra in pol ter tudi glede na omejitve hitrosti v drugih, prometno slabše urejenih krajih zdi vaščanom celo pretirana.

Zaradi nove ureditve krajani vseeno izpostavljajo še nekaj drugih težav, ki sicer zadevajo DRSI. Motita jih omejitev prometne povezave med Hraščami in Zagonom ter zoženje vozišča, ki se je tradicionalno uporabljalo za vse vrste vozil, zdaj pa služi zlasti kolesarjem, in opustitev izgradnje odstavnega pasu za vhod v Hrašče. Novozgrajeni otoki ob vstopu v naselje so slabo označeni in jih je ob slabši vidljivosti zelo lahko prezreti, pozimi pa otežujejo pluženje in ovirajo večja vozila. Dodatno nevarnost predstavljajo po Tomšičevem mnenju snežni zameti na otokih.

V Malem Otoku pozdravljajo postavitev znaka STOP pred kolesarsko potjo pri izhodu na glavno cesto. Zalegla pa so tudi opozorila na nepreglednost križišča zaradi grmičevja in dreves. Vozila ob vstopu na regionalno cesto ogrožajo kolesarje, zato je občinska uprava že poskrbela za posek grmičevja.

»Težava je tudi v primeru, ko vozniki iz smeri Postojne zavijajo desno, saj predpisano zmanjšanje hitrosti s kratko zaviralno potjo onemogoča varno zavijanje in hkratno spremljanje kolesarske steze,« opozarja Tomšič. Ob tem meni, da to predstavlja tveganje za nalet vozil in hkrati ogroža kolesarje.

Nov dostop do kolesarske poti v Zalogu

V Zalogu pa opozarjajo na nevaren dostop do kolesarske in peš poti. »Kolesarji in pešci, zlasti starši z otroškimi vozički ter otroci na kolesih in skirojih so ob prehodu na kolesarsko pot izpostavljeni nevarnosti, saj lahko v tistem trenutku nekdo z vozilom iz Postojne zavije v Zalog in ne opazi pešca ali kolesarja,« zatrjujejo. Predlog, da se uredi dostop s košarkarskega igrišča neposredno na kolesarsko pot, kar bi bistveno povečalo varnost in preglednost, so na Krajevni skupnosti Postojna že obravnavali in upajo, da ga bodo tudi realizirali, je povedala strokovna sodelavka Magda Ris.

Prebivalce Zaloga moti tudi stalno blatna nova kolesarska pot, saj se kljub večkratnim klicem na redarstvo in Občino stanje po navedbah vaščanov ne izboljšuje. »Zavedati se moramo, da kolesarske steze uporabljajo tudi lastniki zemljišč, ki do svojih parcel dostopajo s traktorji in ostalimi delovnimi stroji, kar povzroča na površinah določeno umazanijo,« pravijo na Občini. Lastnike so zato pozvali k odgovorni souporabi površin. Čeprav za čiščenje in vzdrževanje kolesarskih poti skrbi javna služba, njene nenehne odzivnosti glede na strošek in predviden gospodarni načrt čiščenja ni možno pričakovati, še pojasnjujejo na Občini.

V Zagonu najbolj pogrešajo avtobusno postajo

Občina jo načrtuje že od leta 2022.  »V iskanju smiselne rešitve, ki je odvisna od obstoječe infrastrukture in načrtovanih projektov, potekajo dogovori s Krajevno skupnostjo Postojna,« odgovarjajo predstavniki z Občine. Kot pojasnjujejo, so morali zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev premakniti v naslednje proračunsko obdobje tudi že za letošnje leto napovedano ureditev cestnih  bankin od Velikega otoka do Erazma. 

Povečan promet (tovornih vozil) preko Štivana in Grobišč

Tudi v Matenji vasi že dolgo pričakujejo izgradnjo nove avtobusne postaje. Ta je bila napovedana za letošnje leto, a je Občina začetek investicije premaknila v leto 2025 in javni razpis za gradnjo in rekonstrukcijo avtobusnih postaj v Matenji objavila v začetku novembra. »Resnično pričakujemo, da bo v naslednjem letu investicija izvedena, saj se vse skupaj že predolgo vleče,« upa predsednica KS Štivan Jana Gorjanc.

V KS Štivan opažajo tudi izjemno povečanje prometa med Matenjo vasjo in Prestrankom preko Štivana. Motijo jih predvsem težka tovorna vozila čez Štivanski most, čez katerega je bil včasih prepovedan promet za vozila, težja od 5 ton. Prepričani so, da bi bilo treba na tej relaciji omejiti promet težkih tovornjakov. Kot so pojasnili na Policiji Postojna, lahko krajani podajo pobudo na Občino ali Upravno enoto, sama postavitev znaka oziroma omejitev prometa pa je v pristojnosti DRSI.

V zadnjih mesecih se je močno povečal tudi promet osebnih vozil in tovornjakov v Grobiščah. Vsaka zapora oziroma omejitev prometa na državni cesti Postojna–Ilirska Bistrica zaradi del, – kot so trenutna v Prestranku, – namreč poveča promet po stranskih oziroma lokalnih cestah, ugotavlja predsednica KS Jana Gorjanc. »Cesta je zato zelo poškodovana, najbolj problematičen je del med ribnikom in priključkom lokalne ceste na državno cesto,« opaža.  KS Štivan je Občino s to problematiko že nekajkrat seznanila, vendar razen manjših popravil in nasutja tampona ob robu vozišča do trajnejše obnove ni prišlo. Čeprav krajani menijo, da bi bilo treba celoten odsek lokalne ceste asfaltirati in urediti robove vozišča, Občina glede na pomanjkanje namenskih sredstev trajnejše ureditve niti v letu 2025 ne načrtuje. »Obnova daljših odsekov se korigira v skladu s sprejetimi proračunskimi sredstvi,« pojasnjujejo.

Avtobusna postaja pri Bolku bo zaključena v decembru

Najbolj problematična točka v prometni infrastrukturi KS Hrenovice je zagotovo avtobusna postaja pri Bolku v smeri Razdrto–Postojna, ki je izpadla pri izgradnji kolesarske poti. »Največji problem je, ker avtobusi ustavljajo na cestišču in potniki vstopajo in izstopajo na pločnik oziroma na kolesarsko stezo,« je opozoril predsednik KS Hrenovice Albin Korče. Ustavljanje avtobusov in izstopanje ter vstopanje potnikov pa bosta kmalu varnejša, saj je Občina v začetku novembra že začela gradnjo nove avtobusne postaje Bolk in bo zaključena že v decembru.  

Težki tovornjaki vozijo tudi skozi Landol

Tudi v KS Landol že dolgo opozarjajo na preobremenitev lokalne ceste tako z osebnimi avtomobili kot z avtobusi in težkimi tovornjaki, predvsem v poletnem času, ko se vozila stekajo proti Predjami. »Glede kamionskih prevozov moramo večkrat poklicati redarstvo, saj je dovoljena obremenitev cestišča 7 ton in pol, vozijo pa predvsem precej težji tovornjaki,« pravi predsednik KS Landol Vojko Zalar.

Večna tema na občinski ravni je tudi preplastitev cestišča lokalne ceste na tem območju. »Občina Postojna ima glede na prioritete vzpostavljen sistem in načrt vzdrževanja lokalnih cest. Preplastitev na omenjeni lokalni cesti ni predvidena v prihodnjem letu,« obžalujejo na Občini Postojna.

Semaforjev v Studenem ne bo

Že dolgo opozarjajo na najbolj pereč problem v KS Studeno tamkajšnji prebivalci. Avtobusna postaja, locirana na ozkem delu središča vasi, namreč predstavlja nevarnost za varen vstop in izstop šolskih otrok. Po besedah predsednika KS Studeno Normana Muhe so bili z občinskim režijskim obratom dogovorjeni, da za varnost poskrbi z  dodatnima utripajočima semaforjema. Zaradi  finančne in kadrovske stiske do realizacije ni prišlo, sama KS  pa za izvedbo projekta nima zagotovljenih finančnih sredstev. Na Občini so odgovorili kratko: »Na tej postaji ni predvidenih utripajočih svetil.«

Ureditev pločnikov ponekod ni mogoča

»Cesta čez Grič je sicer strogo vaška lokalna cesta, vendar pa je kljub temu pogosto obremenjena z vozili v tranzitu. Pogost razlog je, da GPS navigacijski sistemi ne upoštevajo značaja ceste in tod usmerjajo vozila, predvsem tuja,« opozarja predsednica KS Planina Mirjam Žnidaršič. Meni tudi, da bi bilo smiselno postaviti ustrezen znak za prepoved, razen za lokalni promet. Na Občini pojasnjujejo, da na lokalni cesti takšna prepoved ni mogoča, je pa bila pred kratkim na tem območju vzpostavljena cona 30 oziroma območje umirjenega prometa.

Planinci že dolgo opozarjajo tudi na to, da ob regionalni cesti med Dolnjo Planino in Trgom ni pločnika. Podhod, zgrajen pred leti, pomeni le delno rešitev, saj naj bi usmeril pešce na manj obremenjeno spodnjo cesto, ki pa je žal prav tako brez pločnika. Ob zadnji prenovi ceste (v okviru projekta kanalizacije) so krajani podali predlog, da se zariše vizualni pločnik na spodnji cesti. Občina je predlog zavrnila z obrazložitvijo, da je cesta za kaj takšnega preozka, kar je po mnenju Žnidaršičeve popoln nesmisel. »Takšna oznaka namreč ne zožuje cestišča, a vseeno voznike jasno opozarja na prostor, kjer ima pešec absolutno prednost.« Podobno rešitev predlagajo krajani za Kačjo vas.

Na  Občini vseeno obljubljajo, da bo pot za pešce v Planini delno označena s talnimi označbami. Sicer pa ima občina, kot odgovarjajo, razvejan sistem lokalnih cest in odsekov. Pri njihovem urejanju upoštevajo vsa določila, priporočila in tudi dejstva na posamezni lokaciji.  Prioriteta je seveda varnost udeležencev v cestnem prometu, vzpostavitev pločnikov pa ponekod ni smiselna oziroma ni mogoča zaradi širine cestišča, pojasnjujejo.

V KS Planina pogrešajo tudi avtobusno postajo v Dolnji Planini. Upanja, da bo kdaj urejena, jim na Občini ne morejo dati. »Glede na to, da je ustavljanje avtobusa urejeno na stranski, neprometni in pregledni cesti, je s tem zagotovljena zadostna varnost,« menijo.

Slabo vzdrževane ceste (bankine) so nevarne za promet in trajne poškodbe asfalta, menijo v Planini, zato Občino opozarjajo še na to, da poskrbi za reden pregled bankin in njihovo sprotno sanacijo ter s tem prepreči nastanek bistveno večje škode na cestišču. Na Občini menijo, da dobro skrbijo za nujna vzdrževalna dela in še enkrat poudarjajo, da so odvisni od razpoložljivih proračunskih sredstev.

Ob cesti parkirana vozila, ki v Planini dodatno zožujejo  že tako ozke vaške ulice, pa so problem, ki zadeva Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

In KS Šmihel pod Nanosom je edina krajevna skupnost v postojnski občini, v kateri težav v prometu na lokalnem območju nimajo, saj so vse dosedanje hitro in uspešno razrešili s sodelovanjem režijskega obrata Občine, je zatrdila predsednica KS Šmihel pod Nanosom Nika Urh.

V zadnjem obdobju so se v Postojni pripetile štiri prometne nesreče, v katerih so bili poškodovani pešci. V enem primeru je v peško na prehodu za pešce trčil neznani voznik, ki je po trku s kraja prometne nesreče zbežal, policisti pa so ga še isti dan izsledili na domu. Peška v prometni nesreči na srečo ni utrpela telesnih poškodb, jo je pa slabše odnesel pešec, ki je prehod za pešce prečkal v bližini avtobusne postaje Postojna. Sedemnajstletnik, v katerega je trčil 99-letni voznik, je  pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Prav na tem prehodu so policisti Policijske postaje Postojna v preteklosti že večkrat obravnavali prometne nesreče s povoženjem pešca. »Ugotavljamo, da gre za prehod, ki je zaradi sredinskega otoka,  posajenega z zelenjem, težje pregleden za voznike vozil,« je povedal pomočnik načelnika Sebastjan Žgur. Policisti PP Postojna so obravnavali še dve prometni nesreči z udeležbo pešcev, v katerih sta oba utrpela lažje telesne poškodbe.

Policisti PP Postojna sicer ugotavljajo, da na našem območju v zvezi s pešci ni večje problematike. Nesreče pa se, kot opažajo, najpogosteje pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah, kadar je še tema, pešci pa so oblečeni v temnejša oblačila in pri hoji ne uporabljajo odsevnih teles – kresničk oz. drugih pripomočkov. »Zato policisti PP Postojna pešcem svetujemo, da naj pri hoji ponoči oziroma pri zmanjšani vidljivosti uporabljajo odsevna telesa oz. kresničke, saj jih bodo vozniki le tako pravočasno opazili,« je še povedal Žgur. 

Policijska postaja Postojna je v letošnjem letu sicer obravnavala skupno 232 prometnih nesreč, od tega pet s hudimi telesnimi poškodbami, 33 z lažjimi telesnimi poškodbami in 194 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda.