Iz Prepiha: Restavrirano leseno razpelo v Majlontu in kamnito znamenje Pod klancem v Šmihelu pod Nanosom

Kamnito znamenje Pod klancem v Šmihelu pod Nanosom

Na praznik  vaškega zavetnika sv. Mihaela, 29. septembra, je generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec blagoslovil in uradno predal namenu novo kamnito umetniško in versko znamenje, postavljeno Pod klancem, streljaj pod cerkvijo sv. Jurija v Šmihelu pod Nanosom. Svoj domicil je dobilo na zgodovinskem makadamskem križišču starodavnih cest iz rimskega obdobja in daje vtis, kot da je tam od pamtiveka.

Župnik in preoblikovalec kamnitih gmot, domačin Vid Premrl, ki svoja umetniška videnja združuje s klicem matere narave in nagovora »od zgoraj«, je svoje kamnite otroke postavil že na prenekatere pohodniške in romarske poti. Domačini smo že dolga leta vedeli, da nam neutrudni obdelovalec kamna pripravlja presenečenje, vendar je presegel vsa pričakovanja. Tri  metre in pol visoko znamenje je od prvotne ideje do postavitve dozorevalo kar 15 let. Postavljeno je v masivni skalni podstavek in premišljeno sestavljeno iz reliefno oblikovanih delov s svetopisemskimi vsebinami na štirih stranicah. Vertikalna zasnova se zaključi z veliko hostijo, v katero je na zahodni strani vklesana podoba križanega Jezusa, na vzhodni pa Kristusov monogram. Mogočni sklop izklesanih motivov in napisov na štirih straneh podstavka nas primora, da si za ogled vzamemo čas, tako kot si ga moramo vzeti tudi za molitev in osebnostno poglobitev.

Sveto mašo je na prostem daroval msgr. Slavko Rebec ob somaševanju petih duhovnikov in ubranem petju pevcev hrenoviškega cerkvenega pevskega zbora. Spored, v katerem sta  sledili predstavitev in počastitev znamenja, so skupno z Vidom Premrlom vodili njegovi sorodniki, pevci, vaščani in drugi sodelavci. Program je glasbeno obogatila ustvarjalčeva pranečakinja, violinistka Elza Premrl. Vid Premrl je poudaril, da je evharistično znamenje tudi poklon vsem, ki so med zadnjo vojno po nedolžnem izgubili svoje življenje. Ob tem dogodku so blagoslovili še starejše leseno znamenje »Frkov  buhc«. Obnovil ga je Vidov nečak Leopold Premrl in stoji na izhodu iz vasi.

Premrl se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je večletni projekt pripeljal do sklepnega dejanja: glavnemu kamnoseku Tadeju Razingerju za dodelavo podstavkov, Danilu Rovanu in ekipi kamnosekov za pomoč pri posameznih detajlih, Vojku Mužini za darovanje kamnitih blokov ter županu Igorju Marentiču in KS Šmihel za finančna sredstva. Okrog 300 obiskovalcev je v spomin prejelo tudi barvno zgibanko. Ob zaključku je Pavle Bratina, Vidov sošolec, duhovnik in publicist, znanstveno in umetniško umestil kamniti pomnik med ostala podobna znamenja na Slovenskem.

Obiskovalci so nadaljevali srečanje ob bogatem pogrinjku, večinoma pecivu, ki so ga prispevale domače gospodinje.

Besedilo in fotografija: Marino Samsa

Blagoslov restavriranega lesenega razpela v Majlontu

Prebivalci starega mestnega jedra – Majlonta so s skupnimi močmi poskrbeli za obnovo lesenega razpela, postavljenega v zgornjem Majlontu, po domače »križa pri Klemencu«. Ob njem se rad zaustavi, pokriža in priporoči Križanemu marsikateri mimoidoči sprehajalec ali pohodnik, namenjen na Sovič, poseben pomen pa ima za okoliške stanovalce. Zato so čutili odgovornost, da razpelo, ki je bilo zaradi dolgoletne izpostavljenosti vremenskim vplivom že močno dotrajano, skrbno obnovijo in tako preprečijo propad dragocene dediščine.

Iniciativo so prevzeli najbližji stanovalci in pridobili kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), saj je razpelo s konca 19. stoletja evidentirano kot kulturna dediščina. Restavratorska dela, s katerimi se je ohranila avtentična podoba kipa,  je pod nadzorom novogoriške območne enote ZVKDS izvedla restavratorka Marina Gruden iz Nove Gorice. Svoj delež k obnovi pa je s sofinanciranjem projekta prispevala tudi Občina Postojna, saj so se sosednji prebivalci uspešno prijavili na razpis za obnovo spomenikov kulturne dediščine v občini. Obnovljeno razpelo se je na svoje mesto vrnilo že lani, konec septembra pa ga je postojnski župnik Jožef Koren tudi blagoslovil. Manjša slovesnost je bila za sodelujoče Majlontarje pravi mali praznik, ki so ga pospremili s prijetnim druženjem.

Besedilo in fotografija: Veronika Rupnik Ženko