Tu živimo: Cerkev sv. Jurija v Šmihelu pod Nanosom

Prepihova rubrika: Tu živimo

Cerkev sv. Jurija v Šmihelu pod Nanosom

besedilo: Marino Samsa

Cerkev svetega Jurija stoji na majhnem griču južno pod vasjo Šmihel. Prvič se omenja okrog leta 1665. Po ljudskem izročilu je ta starejša od cerkve svetega Mihaela, ki stoji višje v zgornjem naselju in se prvič omenja leta 1297. To je dokaj verjetno, saj je pod cerkvijo nekdaj potekala rimska cesta. Nič čudnega, če bi si Rimljani na tem hribčku zgradili obcestno postajo in svetišče svetega Jurija, rimskega vojaka.

Sv. Jurij, zavetnik vojščakov

Redkokaterega svetnika opeva toliko legend kot krščanskega vojaka svetega Jurija, viteza iz Kapadokije, sedanje Turčije. Živel je konec drugega stoletja in kot svetnik postal zavetnik vojščakov in skavtov. Na freskah in kipih je pogosto upodobljen s ščitom in kopjem, ko na konju prebada pošast v obliki zmaja. Ta predstavlja v legendah zlo in prekletstvo, ki ju premaga vera. Sv. Jurij je zavetnik mnogih naselij na Slovenskem, med njimi Ljubljane in Pirana. Ne nazadnje je bil priljubljen svetnik Kraljevine Jugoslavije, posebej Karadžordževe rodbine. Kara pomeni v turščini črn, Djordje pa je sinonim za Jurija.

Zunanja podoba

Cerkev je obkrožena z nižjim obzidjem, znotraj njega je tudi pokopališče. Na to mesto  je bilo leta 1855 prestavljeno od cerkve sv. Mihaela. Takrat je namreč v teh krajih razsajala kolera in je za množice mrličev postalo premajhno. V cerkveno ogrado vodi vhod z vzhodne strani. Obdan je z dvema betonskima stebroma, ki imata na vrhu kroglo in križec. Mednje so vstavljena kovinska vrata, izdelana 1886. Nedavno so bila prebarvana. V skrajnem južnem robu obzidja stoji manjša, zapuščena »totemkamra«.

Sedanjo podobo je cerkvica dobila v 17. stoletju. Takrat so jo sezidali na novo. Cerkev ima ladjo širšo od prezbiterija (ta ima triosminski zaključek), vanjo pa je na zahodni strani vzidan zvonik. V  južno stran ladje je vzidano polkrožno zaključeno okno s kamnitim okvirjem. Podobni okni sta na severni in južni strani prezbiterija. Vsa so varovana z železnimi križi. Nekdaj je bilo okno tudi v severni strani ladje, a so ga zazidali. Na vzhodni strani cerkve je pritrjen večji križ s Križanim. Prezbiterij obteka kamnit talni zidec. Kamnit pravokoten portal iz sivega apnenca sredi pročelja ima na prekladi letnico 1885. Vanj so vstavljena novejša železna vrata z vgraviranim križem na sredini. Levo in desno od portala sta vzidana kamnita kvadratna okenska okvirja, nad portalom pa je vzidana lina okrašena z vklesanimi sončnimi žarki. Vogali pročelja so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi. Na enem izmed kamnov iz flišnega peščenjaka v severozahodnem vogalu je slabše ohranjen,  črno pobarvan napis »Od kolere 1855 kar je britof«. Zvonišče se na vseh straneh odpira s polkrožno zaključenimi linami, zaprtimi s črno obarvanimi kovinskimi vetrnimi ščitniki. Streha zvonika v obliki rahlo zašiljene piramide je krita z rdeče pobarvano pločevino. Na vrhu so nameščeni jabolko, križ in petelin. Širina vsake stranice zvonika je 3 m, do strehe pa je visok 4 m. Nekdaj je bila zunanjost povsem drugačna: namesto zvonika, sezidanega med letoma 1885 in 1886, je bil tam t. i. »zvonik na preslico« z dvema linama za zvonove. Pod njim je bila zelo prostorna vhodna lopa oz. klonica, ki je segala vse do obzidja. Podrta je bila ob gradnji zvonika. Med letoma 1877 in 1886, ko je bila temeljito prenovljena, v cerkvi zaradi slabega stanja ni bilo maše. Vsa dela je napravil zidar Franc Šorc iz Slavine.

Notranjščina cerkve

Leta 2007 so bila v cerkvi izvedena arheološka izkopavanja. Poleg nekaj kosov predzgodovinske keramike in kosa rimske amfore ter skritih stenskih poslikav so bili najdeni ostanki temeljev starejše cerkvice. Ti so bili pri postavitvi novega tlaka ob obnovitvenih delih pred dobrim desetletjem označeni z drugačnimi tlakovci. Takrat so vaščani (pretežno s prostovoljnim delom) obnovili omet in zamenjali stari lesni ometani strop z novim lesenim, kasetiranim. Posvetilni križi, naslikani za časa postavitve cerkve, so bili restavrirani v lanskem letu. V cerkev vstopimo pod manjšim pevskim korom, ki stoji na dveh zidanih stebrih z arkadami in ima zidano ograjo. Ob vhodu je postavljen okrašen  kamnit kropilnik iz 17. stoletja. Ladja je dolga 6 m, široka 5,50 m in visoka le 3,85 m. V prezbiterij, ki je za stopnico višji od ladje (visok 3,24 m, dolg in širok pa po 5 m) in ga  pokriva rombast obok s sosvodnicami, vodi kamnit slavolok z letnico 1655 na sklepnem kamnu.

Skromna oprema cerkve

Cerkev je že dve leti brez oltarja, saj ga restavrirajo. Menza je zidana, nastavek lesen, v niši oltarja stebrnega tipa (tudi ta je trenutno v prenovi), pa stoji lesena podoba sv. Jurija na konju, ki s sulico prebada zmaja. Na konzolah sta nekdaj stala še dva kipa, a sta bila ob vlomu v cerkev v prejšnjem stoletju odtujena. Oltar naj bi naredil podobar Leopold Goetzl iz Kranja leta 1861.  Dobrotnica hrenoviške fare Marija Kalister je Šmihelcem podarila kar dva zvonova, a so ju med prvo in drugo vojno odvzeli. Sv. Jurij je bil tako brez zvonov kar 37 let. V zvonišču visi zdaj en sam zvon, kupljen leta 1979. Okrašen je s podobo sv. Jurija, spodaj pa ima napis: »RAJNIM V SPOMIN – ŠMIHELCI 1979«. Ulit je bil v livarni Ferralit v Žalcu.

Vaščani so v pričakovanju obljubljene prenove cerkve sv. Jurija. Po njej naj bi obenem prevzela tudi funkcijo mrliške vežice, katere zidava na bližnji lokaciji je bila dvakrat zavrnjena.

Cerkev je že dve leti brez oltarja; fotografija je nastala, še preden so ga začeli restavrirati.