Prepih na obisku: Nina Maver Šubic

Prepihova rubrika: Na obisku

Nina Maver Šubic

Besedilo: Polona Škodič

Vrtec Postojna zaokroža v letošnjem letu spoštljiva jubileja – 90-letnico postavitve temeljnega kamna za gradnjo prvega vrtca na Gregorčičevem drevoredu in 50-letnico enote Pastirček. Le kdo bi znal prešteti vse generacije otrok? V tej dolgi dobi jih je gotovo na tisoče, ki so v njiju preživeli del svojega otroštva in si za vedno vtisnili v spomin svoja vrtčevska leta in vzgojiteljice. Med njimi je v to zgodovino vpeta s svojim vidnim delovanjem tudi diplomirana vzgojiteljica Nina Maver Šubic. Poznamo jo kot priljubljeno vzgojiteljico, a tudi kot dolgoletno zborovodkinjo vrtčevskega zborčka Črički in pevskega zbora vzgojiteljic Šiške ter vsestransko angažirano in prizadevno osebnost. Nina je živahne narave, ljubezniva, nasmejana, srčna, pozitivno naravnana, polna ustvarjalnega zagona in navdiha, kar vse z veseljem pogosto glasbeno obarva. Vedno rada priskoči na pomoč in v svojem kolektivu, v katerem je tudi sicer veliko povezovanja in vzajemnosti, se ob tem počuti nadvse zadovoljno. Otroke ima zelo rada v najširšem pomenu besede in največje zadovoljstvo ji prinaša njihovo napredovanje. Z njimi tudi sama raste in odpira vrata vedno novim idejam in zanimivim vsebinam, ki ustvarjalno bogatijo vrtčevski vsakdan. Nina je drobcena dobra vila, preprosta in čista duša, kot pravijo sodelavke, in z veliko energije.

Kako se spominjate svojih vrtčevskih let in otroštva?

To so lepi spomini, ki jih ne bom pozabila. Moja prva vzgojiteljica v enoti Pastirček je bila Edvarda Sajovic, kasneje tudi moja prva sodelavka. Tudi Ivanke Požar se rada spominjam iz vrtca na Gregorčičevem drevoredu. Že v otroštvu sem vedela, da bom nekoč tudi sama delala z otroki, a takrat sem želela postati učiteljica. Odraščala sem na Malih Brdih, ki jih imam zelo rada. V osnovnošolskem obdobju pa mi je bilo tu kar malo težko, saj nisem imela vrstnikov, zato sem večkrat zahajala na Veliko Ubeljsko. A že v srednji šoli, ko so postale šolske obveznosti zahtevnejše, sta mi mir in tišina postala prijetna. Mala Brda so namreč majhna vasica, obdana z gozdovi in s krasnim pogledom na Nanos. Tu ostajam doma srečna s svojo družino.

Glasba vam je bila položena že v zibel, postala je vaša velika ljubezen in življenjska spremljevalka.

Oče Aleksander Maver je igral pri legendarnih Metronomih, mama Sonja pa še danes poje na koru v domači cerkvi. Po zaključeni nižji glasbeni šoli sem ostala z glasbo aktivno in močno povezana. Z njo je bila leta povezana tudi moja starejša sestra Melita, ki je v farni cerkvi igrala orgle in ustanovila prvo zasedbo otroškega pevskega zbora. Otroci s(m)o odrasli in prišle so nove generacije malih nadobudnih pevcev. Meliti sem se nato kot srednješolka pridružila tako, da sem pričela pisati in z otroki pripravljati predstave za miklavževanja in materinske dneve. Te prireditve so z leti postale tradicionalne. Po ustanovitvi Vokalne skupine Ubeljsko je otroški pevski zbor v celoti prepustila meni in tako so se pričele moje prve izkušnje z vodenjem zbora in učenjem dirigiranja. Slednje sem nadgrajevala z usposabljanjem na različnih seminarjih, opravila sem tudi 1. stopnjo osnov dirigiranja.  

Imate pa še druge, posebej lepe spomine, ki so morda botrovali vaši še tesnejši povezavi z glasbo in odrskimi deskami.

Nepozabno je bilo sodelovati pri predstavi Lunino kraljestvo, ki je lani zaokrožila svojo 30-letnico. V njej sem nastopala med 10. in 12. letom. Ta odmevna in čarobno lepa glasbena pravljica avtorice in glasbene pedagoginje Brigite Tornič Milharčič je vzpodbudila rojstvo še drugih glasbenih pravljic. S predstavo Lunino kraljestvo smo gostovali po Sloveniji, v italijanskem zamejstvu, jo tudi zvočno in video posneli. Zares nepozabno obdobje. S ponosom jo predvajam tudi moji hčerki Kori. Ravno ob izkušnjah s teh predstav sem se naučila odrske prezence (vodenja različnih prireditev), pridobila pa sem tudi izkušnje, ki mi zdaj pridejo prav pri mojem delu. Vsa spoznanja o pomembnosti glasbe, timskega dela in ustvarjalnega navdiha so me počasi brusila. Slednjega izražam tudi s pisanjem otroških pesmic, ki se pridno nabirajo v mojem predalu in še čakajo na morebitno izdajo.

Svoje navdušenje nad glasbo prenašate na mladi rod in na zaposlene v vrtcu. Zaslužni ste tudi za rojstvo in vodenje priljubljenih vrtčevskih zborovskih skupin Črički in Šiške, ki že leta razveseljujeta širšo kulturno javnost. Verjetno vam v tem ni para v slovenskem prostoru. Glasba se tako izkazuje kot močna medgeneracijska povezovalna vsebina tudi izven delovnega časa in službenih okvirov.

Že kot praktikantka sem zaradi izkušenj z otroki imela željo po ustanovitvi predvsem otroškega zbora. A še isto leto po redni zaposlitvi v vrtcu je prišlo vabilo k sodelovanju na Kulturnem dnevu slovenskih vrtcev. Nekaj sodelavk se nas je zbralo v telovadnici enote Pastirček in porodila se je ideja, da bi se naš vrtec na dogodku predstavil s pesmijo. Zaradi izkušenj z dirigiranjem sem prevzela vlogo vodje in tako je pričel delovati Pevski zbor Vrtca Postojna Šiške, ki letošnje leto praznuje 15 let delovanja. Naš repertoar je pester. Prepevamo različne zvrsti, obujamo večno lepe pesmi, zimzelene popevke … V tem času smo veliko nastopale v lokalnem okolju in izven, za sklad našega vrtca pa organizirale tudi dobrodelne koncerte, na katerih smo sodelovale z različnimi lokalnimi in drugimi glasbeniki.

S Črički sva začeli prepevati s sodelavko in dobro prijateljico Kristino Česnik leta 2012. K temu je s podporo veliko prispevala tudi moja takratna sodelavka v tandemu Edvarda Sajovic, ki mi je vlila veliko samozavesti. V domači skupnosti je bilo sodelovanje pri otroškem pevskem zboru del tradicije, tu pa nisem bila prepričana, da bo odziv tako pozitiven (op. p.: zbor dosega maksimalno število članov!). Veliko dobre volje, truda in prizadevnega dela prinaša tudi veliko vzajemnega veselja. Tradicionalno prepevamo na občinskem dogodku ob prižigu luči po Postojni, pred leti smo kar nekajkrat sodelovali na reviji otroških in mladinskih zborov v Pivki … Čez celo šolsko leto se zvrsti precej nastopov, saj sodelujemo tudi na dogodkih v organizaciji našega vrtca in občine Postojna. Vselej, ko Črički zapojejo, razveseljujejo starše ter mnoge druge poslušalce in obiskovalce najrazličnejših prireditev. Glasbena vzgoja malih otrok zelo dobro in pozitivno vpliva tudi na kasnejši razvoj.

Vmes pa se je zgodilo še nekaj pomembnega. V vaše življenje je vstopil Simon Šubic, vaš soprog, ki je kot pedagog na osnovni šoli in kot kitarist, rocker, delujoč v več različnih glasbenih zasedbah, povsem zapisan glasbi.

Res je. Simon je prišel kot dragocen dar, vsestransko glasbeno in idejno podkovan. In ker je vselej dobro, da zaveje nov veter in pride nova energija, je na mojo pobudo prevzel vodenje  Šišk. Vesela sem, da lahko zdaj v zboru tudi prepevam, kar sem v času vodenja že kar precej pogrešala.

V veliko veselje vam je tudi organizacija raznih dogodkov, tudi tistih z dobrodelno vsebino, na katerih zbirate za sklad vrtca.

Ni mi težko dati pobude in delati nekaj v skupno dobrobit, vendar v tem nisem nikoli sama. Vse je rezultat medsebojnega sodelovanja v dobro povezanem timu in z lokalno skupnostjo. Skupaj ustvarjamo dobro delovno atmosfero in skupaj se tudi veselimo, kadar uresničimo takšne podvige.

Živimo v turbulentnih časih, zaznamovanih z digitalnim napredkom, kar se odraža tudi pri otrocih. Ali so se generacije otrok v teh letih spremenile in kako?

V zadnjih petnajstih letih, odkar sem vzgojiteljica, so se generacije otrok kar precej spremenile. Če sem lahko malo kritična: čedalje bolj so vidne posledice permisivne vzgoje, ki predstavljajo oviro pri učenju odgovornosti, samostojnosti, samostojnem izražanju … seveda primerno otrokovi starosti. Prav zaradi tega v našem vrtcu močno poudarjamo pomen in pozitiven vpliv samostojnosti, kar je otrokom najboljša popotnica za nadaljnje življenje. K temu na različne načine spodbujamo tudi starše.

Število otrok se je v tem času skoraj podvojilo, posledično se je povečal kolektiv, kar nam otežuje medsebojno povezovanje na celotni ravni vrtca. Zdi pa se mi, da se tega zavedamo in se vsaj na oddelkih in v manjših enotah trudimo ustvariti pozitivno delovno vzdušje, iščemo poti in različne načine povezovanja. Vedno bolj se zavedamo pomena odprte in spoštljive komunikacije, saj s svojimi dobrimi medsebojnimi odnosi  vplivamo tudi na oblikovanje prijetnega in prijaznega okolja za otroke.

Kaj vse snujete v tem času?

Letos obeležujemo 50-letnico enote Pastirček in temu bomo v vrtcu preko celega leta posvečali pozornost z nizom različnih dogodkov vse do zaključne slavnostne prireditve, ki bo predvidoma konec novembra. Tudi sama sodelujem pri nekaterih pripravah in se že veselim vsega, kar bo zaznamovalo moje letošnje leto.