Iz Prepiha: Cerkev Marije Snežne v Strmci

Prepihova rubrika: Tu živimo

Cerkev Marije Snežne v Strmci

Besedilo in fotografije: Marino Samsa

Ob smrti papeža Frančiška smo spoznali tudi legendo o nastanku cerkve Marije Snežne v Rimu, v kateri si je papež izbral svoje zadnje počivališče. Mariji Snežni je posvečena tudi cerkev, ki vernike pozdravi slab kilometer pred Strmco, pod vznožjem Lipovca in Špilnika. 

Legenda o Mariji Snežni

V Sloveniji je pet župnijskih in enajst podružničnih cerkva, ki nosijo ime Marije Snežne; pri tem niso vštete nekatere kapele po planinah.  Največja Marijina cerkev na svetu je bazilika Marije Snežne ali Marije Velike v Rimu. Naziv »Snežna« je povezan z legendo o njenem nastanku. Pod papežem Liberijem (352–366) je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene, s katero nista imela otrok, za dedinjo njunega premoženja določil Gospodovo mater Marijo. V noči med 4. in 5. avgustom se jima je v sanjah prikazala  Marija  in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. O tem sta obvestila papeža Liberija, ki pa je imel enako videnje. Cerkev je bila posvečena leta 367. V tej cerkvi  je pokopan nedavno preminuli papež Frančišek. V njej sta pokopana tudi sv. Hieronim, ki je prevedel Sveto pismo v latinščino, in sloviti baročni kipar Gian Lorenzo Bernini. Ta bazilika v Rimu je na poseben način zgodovinsko povezana s Slovenci in z vsemi Slovani. V tem pomembnem rimskem svetišču so namreč sveti Metod in prvi učenci svetih Cirila in Metoda opravljali in prepevali svoje prve maše v slovanskem jeziku. Zato sodi med najdragocenejše spomenike zgodnje slovanske krščanske zgodovine v večnem mestu.

Cerkev Marije Snežne v Strmci zgrajena v gotski tradiciji

Cerkev z vhodom, obrnjenim proti zahodu, je obzidana z nižjim zidom, s pristopom na južni strani. V tlorisu si sledijo prezbiterij, ladja in vhodna lopa. V cerkvi, zgrajeni v gotski tradiciji, je škof Ursino de Bertis leta 1611 posvetil veliki oltar. Predelana je bila okrog leta 1630.  Prezbiterij ima triosminski zaključek, nad zahodno steno ladje se dviga zidan zvonik na preslico, ki ima piramidasto streho. Vhodna lopa se odpira na južno in zahodno stran. Iz lope vodi v ladjo kamnit šilastoločen, paličasto-žlebasto profiliran portal z robovi,  posnetimi na ajdovo zrno. V južno steno ladje sta vzidana kamnita, lijakasto vrezana okenska okvirja, od katerih je levi šilasto, desni pa polkrožno zaključen. Na slednjem je vklesana letnica 1630. Identičen okvir je vzidan v južno steno prezbiterija, ki ga obteka kamnit pristrešen talni zidec. Ladja je s pilastri razdeljena na štiri pole, nad venčnim zidcem se dviga banjast obok. V prezbiterij vodi slavolok s prstanastimi kapiteli in posnetimi robovi s konca 15. stoletja. Prezbiterij je kitasto obokan, sečišči reber, ki slonijo na piramidastih konzolah, sta okrepljeni z okroglima sklepnikoma.

Oltar s starimi baročnimi kipi 

Leta 1876 so za cerkev naročili tri neogotske lesene oltarje, okrašene z zlatorumeno-belimi stebri v značilnem italijanskem slogu, ki spominja na jajčne barve. V primerjavi z oltarji drugih okoliških cerkva slogovno precej izstopajo. Vanje so postavili baročne kipe iz starih oltarjev. Veliki oltar Marije Snežne ima v niši kip Marije Snežne v visokem reliefu, ki je pripadal prvotnemu oltarju, posvečenemu leta 1611. Spremljajo ga kipi sv. Andreja, sv. Pavla,  sv. Petra in sv. Janeza Evangelista. Na tabernakeljskih vratcih je relief Križanega z Devico Marijo in sv. Janezom Evangelistom. Na levi je oltar sv. Križa s kipom Križanega, ob straneh stojita kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Jožefa z detetom. Desni oltar sv. Katarine Aleksandrijske z njenim kipom v niši obkrožata kipa sv. Mihaela in sv. Antona Puščavnika. Po stenah je razobešen križev pot; slike so olje na platnu neznanega slikarja, svojstveno  naslikane leta 1890. Desno ob vhodu stoji kamnit baročni kropilnik na podstavku. Konec oktobra 1982 je bila cerkev oropana, odnesli so nekaj starih, neogotskih kipov. Tatov niso izsledili, kipe so nadomestili z novimi, ulitimi iz mavca.

Vzorno obnovljena cerkev

Strmčani so pred leti složno zbrali sredstva, združili  delovne roke in svojo cerkev temeljito prenovili. Leta 2019 je restavratorska dela oltarjev prevzela delavnica Kavčič iz Šentjošta. Prejšnjo prenovo je leta 1940 izvedel domačin Andrej Miklavčič iz Studenega. Zadnja prenova je zajela celotno stavbo. Zamenjali so kritino cerkve, spremenili nadstrešek in mu zamenjali kritino, svež videz je dobila piramidasta streha klonice. Zgradba je dobila novo fasado, nova okna in lične lesene klopi. Utrjeni so tlaki, novo poslikana notranjost, osveženi vsi kipi na oltarjih, dodana razsvetljava, obnovljena rezbarjena lesena vhodna vrata. Zaradi slabih izkušenj izpred štiridesetih let so jim dodali še kovinska protivlomna zaščitna vrata. Domačin Janez Katern je izdelal novo leseno oltarno mizo in ambon. Pred slabima dvema letoma so z zbranim denarjem dokupili še dodaten zvon, tako da sedaj pozvanjata dva. Obnovljena je tudi okolica cerkve, obrezana  so starejša drevesa in na novo je nasuta dovozna cesta. Vse je prenovljeno  z veliko  mero okusa. Načrtujejo pa še obnovo starega zvona.