Folklorna skupina Torbarji

ZA USTVARJALNO DELO NA PODROČJU RAZISKOVANJA, ZBIRANJA, EVIDENTIRANJA, POUSTVARJANJA TER OHRANJANJA LJUDSKEGA IZROČILA, ŠEG IN NAVAD PIVŠKE KOTLINE TER PODROČJA SLOVENSKE ISTRE DO TRSTA

 
Kulturno društvo Folklorno skupino Torbarji so ustanovili ljubitelji folklore v januarju  2003. Delujejo aktivno devet let z namenom raziskovanja, zbiranja, evidentiranja, poustvarjanja ter ohranjanja ljudskega izročila, šeg in navad iz pivške kotline, kakor tudi širšega področja Slovenske Istre vse do Trsta. Ime so si izbrali po legendi  o zmaju, ki je živel  v Postojnski jami in je predstavljal strah in trepet blizu in daleč. Ko ga je pastirček Jakob pokončal, so si iz njegove kože vsi Postojnčani izdelali torbe in od takrat jih radi poimenujejo Torbarji.
Skupino sestavlja 27 članov, ki prihajajo iz postojnske in pivške občine, združuje pa jih ljubezen do petja in plesa.
Redno se udeležujejo območnih  reviji folklornih skupin, nastopajo na raznih kulturnih in dobrodelnih prireditvah po Sloveniji, gostovali so tudi na Hrvaškem in Italiji in nastopili na slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU.
Že osmo leto zapored so organizirali prireditev »S plesom in pesmijo«, kamor povabijo folklorne skupine in ljudske pevce in godce iz različnih pokrajin Slovenije in tujine. Domačinom se predstavijo z ljudskimi plesi in petjem.

V letih 2007 in 2008 so na podlagi raziskave in pod strokovnim vodstvom JSKD izdelali kostume, ki ponazarjajo pražnji način oblačenja kmečkega prebivalstva s krajev ob Pivki proti koncu 19. in začetka 20. stoletja.

Plešejo istrske, tržaške in notranjske plese. Tako je nastalo tudi več odrskih postavitev:

1. Ljub’ca moja

V odrski postavitvi se predstavijo s pesmijo »Ljub’ca moja« in s plesi: »Žugali smo« ali špicpolka, kmečki valček, lender in valcer ali Kolacion. Avtorica odrske postavitve je Slavka Smerdu Urh.
Odrska postavitev je splet istrskih plesov in pesmi, v  pražnjih primorskih kostumih, spomin na čase, ko so žene in dekleta v Trst nosile prodajat živila, da so lahko kaj kupile zase in za ljubega.

2. Naši ta stari prav’jo taku

V odrski postavitvi se predstavijo s pesmima »Moja mati kuha kafe« in »Sen plesala, sen tancala« in s plesi:  šetepaši, šaltin, dopaši in polkica. Avtorica odrske postavitve je Andreja Berlak.
Odrska postavitev je splet istrskih plesov in pesmi, v  pražnjih primorskih kostumih. Prikazuje  način življenja naših non in nonotov. Tudi, če ni bilo kaj jesti, so se veselili življenja. Skoraj redno so se na vasi odvijali organizirani plesi, ki so se navadno začeli po večernicah in trajali do mraka. Fant in dekle sta bila že vnaprej dogovorjena, da bosta plesala skupaj. Večkrat so ples začela dekleta sama, kasneje pa so se jim pridružili še fantje.

3. Prava lbizn za skuzi prime

V odrski postavitvi se predstavijo s pesmima »Sem se oženil, se kesam« in »Mož moj mož« in plesi: povštertanc, špicpolka, zibenšrit in štajeriš. Avtorica odrske postavite je Andreja Berlak.
Odrska postavitev je splet notranjskih plesov. Temelji na zgodbi, ko se je umirjeni in počasni Notranj’c oženil s temperamentno Istranko. Med drugim je ona tudi zelo rada plesala, on pa ne. V uvodu najprej moški odpojejo pesem »Sem se oženil, se kesam«, v kateri mož potoži drugim možem v oštariji. Ta Istranka se je skozi leta nekako asimilirala z okoljem, v katero se je primožila, vendar njen  temperament, narečje in nekatere istrske navade so ji ostale. S pesmijo »Mož moj mož« hoče ostalim povedati, da bi svojega moža včasih najraje kar prodala, a vendar ga ima tudi rada. S pesmima, plesi in kratko nemo igro se prikaže njuno zgodbo, ki je bila zaradi njunih različnih značajev in navad večkrat konfliktna. Mož  gre na ples z ženo, vendar si kmalu premisli, saj ples ni za njega. Ker pa ve, da žena zelo rada pleše, vztraja, da  pleše naprej z drugim plesalcem.

4. Stu ledi

V odrski postavitvi zapojejo pesem »Stu ledi naj pride nuter«, in se predstavijo s plesi: Stu ledi, šotiš, lender, poskočna ali pašo de kaval. Avtorica odrske postavitve je Andreja Berlak.
Ženske s pivškega so velikokrat zahajale v Trst prodajat razna živila in nabavljat tista ki so jim manjkale. Večkrat so bile priča njihovim plesom,katere so takrat plesali v Trstu, za katere je bilo značilna pesem »Stu ledi naj pride nuter«, kot vabilo parterjev na ples. Odrsko postavitev zaplešejo v  pražnjih primorskih kostumih.

5. Shod u Slav’ni

V odrski postavitvi zaplešejo oberštajer, štajerc, cotiš, mazulin, cew teden, in mazurko. Zapojejo pesmi »Ena ptička, ena ptička priletela« in »Lahko noč«. Avtorica odrske postavitve je Andreja Berlak.
Shodi na Pivškem se večinoma začno s prvo nedeljo po prazniku sv. Petra in Pavla in se vrstijo do nedelje po sv. Mihaelu. Shodi so bili povezani z podobnimi zunanjimi opravili kakor za božič in veliko noč: pospravijo okolico in notranjost hiše, belijo, v soboto se peče praznično pecivo, zvečer pa je veselica s plesom. Po nedeljski maši pripravijo slovesno kosilo, na katero velikokrat povabijo tudi domačega župnika, po kosilu pogostijo še sorodnike in prijatelje, zatem pa sledi veselica. Bistvo vsakega shoda pa je bil ples.
Z odrsko postavitvijo prikažejo shod Slav’ni, ki je na dan Marijinega vnebovzetja.  Ko prideta gospodar in gospodinja od nedeljske maše, v hišo povabita tudi župnika. In ko pridejo v gostje sorodniki in prijatelji, jima zaželijo srečo in dobro leto, potem pa se veselijo in plešejo do poznih ur.
Torbarjem predseduje Slavko Kralj, strokovna vodja skupine je  Andreja Berlak.