Postojna sledi razvoju kolesarjenja

Po 200 letih odkar so izumili kolo, se tudi občina Postojna pospešeno premika skozi čas, ki ga bodo zaznamovali novi razvojni projekti na področju kolesarjenja. Trajnostna mobilnost je besedna zveza, ki jo v zadnjih letih pogosto slišimo na repertoarju vseh tistih, ki se zavzemajo za čisto in zdravju prijazno okolje. Tu ne izostane niti Postojna. S svojimi prihodnjimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti, ki jih je v okviru nedavno sprejete Celostne prometne strategije potrdil tudi občinski svet, si želi Postojna vzpostaviti kolesarju prijazno in vzpodbudno okolje. V pripravi so različni razvojni projekti na področju kolesarjenja.

Letošnje leto mineva 200 let, odkar je kolesarjenje prvič postalo popularno in kot modna muha najprej osvojilo pripadnike višjega sloja v Franciji, Nemčiji in Angliji. Čeprav so se prve skice podobne kolesu pojavljale že v 15. stoletju našega štetja, je prvo kolo, najbolj podobno današnjemu, svet ugledalo šele leta 1817, ko je nemški baron Karl von Drais svetu predstavil prvo prevozno sredstvo na nožni pogon, ki ga upravljamo s krmilom. Zaradi precej drage izdelave, so lahko v vožnji kolesa “uživali” le premožnejši prebivalci Evrope, saj je prodajna cena predstavljala približno tri povprečne mesečne plače delavca. Beseda uživali je v narekovajih, saj vožnja s takim kolesom ni predstavljala pretiranega udobja za človeško zadnjico, ker so bila kolesa narejena iz lesa ali trde gume in zato niso ponujala nikakršnega blaženja v primeru vožnje po neravninah.

Šele v pričetku 20. stoletja je John Boyd Dunlop poskrbel za izum, ki je prizanesel občutljivim človeškim delom telesa ter ponudil tisti pravi užitek v hitri in udobni vožnji, kot ga poznamo danes. Izum je sprožil pravo revolucijo v popularizaciji kolesarjenja, postopoma pa se je kolo s svojo ceno približalo tudi denarnicam revnejšega sloja. Pričela se je velikoserijska proizvodnja koles.

Foto: Velociped (vir: Wikipedia)

Slovenija je svoje prvo kolo dobila leta 1869. Imenovalo se je velociped, vsem poznano s svojim značilnim velikim prednjim kolesom in pedali pritrjenimi neposredno v njegovo os. Izumitelj velocipeda je bil francoski izdelovalec kočij Pierre Michaux.

Obdobje med obema vojnama ni bilo naklonjeno kolesarjenju, saj je svet prevzel razvoj motornih vozil. Šele od leta 1970 dalje je Evropa zopet doživela rast na področju razvoja koles in od takrat dalje je šlo vse le še navzgor.

V današnjem času smo se judje začeli zavedati vseh prednosti, ki nam jih prinaša kolo kot prevozno sredstvo. Zagotavljanje dobrostanja našemu planetu in skrb za osebno zdravje, pa je danes redna vsebina pogovorov voditeljev mnogih svetovnih držav. Iz njih seveda ne izostane tudi zelena Slovenija, katera kot članica enotne združene Evrope želi s svojimi smernicami zagotoviti prebivalcem vzpodbudno okolje za zdrav razvoj in bivanje.

Foto: Vizualizacija izposojevalnice koles v Postojni (vir: Celostna prometna strategija Postojne)

Občina Postojna v svojem tretjem stebru nedavno sprejete Celostne prometne strategije želi oblikovati pogoje za koriščenje potencialov kolesarjenja v svoji občini in širše v regiji. Z željo po uveljavljanju trajnejših oblik mobilnosti, se pripravlja razvojni načrt izgradnje kolesarske infrastrukture na področju športa, rekreacije in turizma ter vzpostavljanja ključnih kolesarskih povezav med vasmi in mestom Postojna.

Mladi so pogosto gonilo in motivacija mnogih razvojnih projektov in tudi tokrat je tako. Občina Postojna je prisluhnila mladim in se odzvala na željo po izgradnji novodobnih kolesarskih tlačilnih poligonov, ki v Sloveniji dosegajo visoko popularnost. V letu 2017 je Občina uspešno kandidirala za sredstva Fundacije za šport in kmalu bodo v petih različnih krajevnih skupnostih občine Postojna zrasli kolesarski poligoni. Takšni in podobni kolesarski objekti nudijo mladim kraj za druženje, zabavo in športno aktivnost. Današnja mladina potrebuje nenehne izzive, še posebno takšne, ki ponujajo možnost širitve in nadgradnje. Lokalna kolesarska društva so se že odzvala z željo po vzgajanju kolesarskega podmladka, kar jim bo omenjena kolesarska infrastruktura omogočila.

Foto: Montažni kolesarski "pumptrack" poligon v Postojni 2016 (vir: http://www.delo.si*)

Na pobudo postojnskega Zavoda Znanje je v pripravi tudi celostna turistična strategija, iz katere kolesarjenje seveda ne bo izostalo. Že v letošnjem letu so prenovili skoraj 100 kilometrov kolesarskih turističnih poti po Postojni, v katerih so zajete tri turistom dobro poznane tematske poti z nazivom Junior, Jamska pot in Grajska pot. Slednja bo v letu 2018 nadgrajena v produkt z nazivom “Začuti legende. Bodi legenda.”, v sklopu katerega se bodo lahko kolesarski navdušenci na svoji poti srečali s pomembnimi postojnskimi zgodbami in legendami. V projektu je predvidena tudi drugovrstna specializirana kolesarska turistična ponudba.

Mnogi ljudje kolesarijo zaradi osebnega zdravja, drugi kolo uporabljajo kot prevozno sredstvo, tretji pa želijo s svojim delovanjem prispevati k ohranjanju okolja in omogočiti lepšo prihodnost prihodnjim generacijam. Vsakega od nas ženejo različni razlogi, da se odpravimo v garažo, obrišemo prah s svojega kolesa in ga odpeljemo na sprehod.

Kakšen pa je vaš razlog? Kaj vas motivira, da sedete na kolo??
Izpolnite kratko anketo na naslednji povezavi http://www.1ka.si/a/136122

Vsi, ki boste anketo izpolnili, boste sodelovali v žrebanju. Pet srečnežev bomo razveselili s praktičnim darilom, ki ga podarja postojnski organizacijski odbor ultra kolesarske Dirke okoli Slovenije 2017. Anketo lahko izpolnite do 15. avgusta 2017.

* http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/zazeni-se-projekt-zacasne-rabe-prostora-v-postojni.html